V soboto, 14.4.2012, smo v podutiški cerkvi poslušali več predavanj. Drobna ženska azijskih potez in milega nasmeha nam je spregovorila o mnogih lepih in strašnih stvareh. Poslušali smo jo, ko je nizala pred nami desetine podatkov, dokumentov, ugotovitev, raziskav in se komaj zavedali kaj poslušamo. Dr. Ligaya Acosta ni pokazala trohice utrujenosti. Vedela je, kako življenjsko pomembne informacije nam mora predati.
V prvem predavanju nam je predstavila svojo življenjsko zgodbo. Skoraj tri desetletja je delala na agenciji, ki se je pod okriljem enega od filipinskih ministrstev ukvarjala z nadzorom nad številom prebivalstva. Orodja, ki so jih uporabljali so bila v prvi vrsti hormonska kontracepcija, kondomi, splavi,… Bila je prepričana, da dela v dobro ljudi, svojega naroda in človeštva, dokler je niso premestili na drugo delovno mesto, v skupino, ki se je zavzemala za naravno metodo preprečevanja zanositve. Tam je naletela na dokumente, ki so jo pretresli. Članki, ki so opisovali številne stranske posledice in neučinkovitost sredstev, za katere se je prej zavzemala. Poročila o raziskavah vzrokov najbolj razširjenih bolezni med mladimi ženskami, o porastu nalezljivih bolezni v primerih, kjer so pričakovali zmanjšanje, o duševnih spremembah, o kruti trgovini, ki gleda le na dobiček in stalnost odjemalcev. In naletela je na zaupne dokumente o začetkih prizadevanj za nadzor nad rojstvi otrok. Zunanjost je bila zavita v lepe besede o človekovih pravicah, o svobodi in napredku, o potrebi po zmanjšanju števila prebivalstva. Vse to so bili le propagandni miti za brezobzirne politične in ekonomske interese. Dr. Ligaya je povedala, da je ob branju velikokrat jokala. Ni verjela nekaj poročilom, hotela je biti gotova. Eno leto je le brala, zbirala podatke, jih preverjala in primerjala. In potem ni mogla obmirovati. Pustila je dobro plačano službo, visok položaj, varno okolje in se podala na negotovo pot v neznano. Zdaj potuje po svetu in govori o resnični podobi tako imenovanih 'zdravil' in 'sodobnih sredstev' in o vsem zlu, ki ga povzročajo.
V drugem govoru je osvetlila 'drobni tisk'. Predstavila je hormonsko kontracepcijo, ki je v večini primerov tudi abortivna, kar pomeni v primeru zanositve kemični splav. Ena od vodilnih strokovnjakinj za kontracepcijo v Ameriki jo imenuje 'koktajl Molotov' za žensko.
Posledice v telesu in duševnosti, ki jih čutijo ženske, ko jemljejo kontracepcijske tabletke, so najbolj podobne uničevalni eksploziji. Posebno ogrožene so mlade ženske, ki s tabletkami začnejo zelo zgodaj. Možnost na primer za raka na dojki je za takšne ženske 10x večja kot pri drugih ženskah. Škatlica s kontracepcijskimi tabletkami sicer vsebuje navedbe škodljivih učinkov, a prevečkrat v zelo strokovni in za nepoznavalce v nerazumljivi obliki.
Izpostavila je tudi druge – psihološko socialne posledice. Edina odgovorna za zanositev tako postaja ženska, moški nima več spodbude, da bi vzpostavil resen in spoštljiv medoseben odnos. Če je kaj narobe, je kriva ženska in v miselnosti moškega je, da ji prepusti vse breme posledic (zanositve), sam pa se brez odgovornosti umakne.
Tudi kondomi kot zelo vsestransko sredstvo ne samo za preprečevanje zanositve, ampak tudi sredstvo 'varne spolnosti' za zaščito pred nalezljivimi boleznimi imajo mnoge pomanjkljivosti. Zagotovo niso tako varni kot trdijo proizvajalci, ker podatki o zanesljivosti veljajo le za idealne okoliščine. Okoliščine spolnih odnosov pa so večinoma nepredvidljive in težko obvladljive. O nekaterih kvarnih posledicah pa niti ni opozoril, oziroma težave uporabnika pripišejo neupoštevanju navodil za uporabo. Uporaba kondoma ima tudi vpliv na partnerski odnos, na odnos posameznika do spolnosti, ki človeka popredmeti in ga dela le za sredstvo telesnega uživanja. Na takšni podlagi je res težko pričakovati trajen, zvest in pristen medoseben odnos, kar lahko zelo očitno razberemo iz primerov v vsakdanjem življenju v naši okolici.
In splav kot najbolj kruto sredstvo preprečevanja rojstev je dr. Acosta imenovala genocid nad človeštvom. Kolikšna je razsežnost zla, ki prevara in spodbudi žensko, da privoli v uboj lastnega otroka? Materinski nagon, ki je vgrajen v naravo ženske tako kot potreba po hrani ali po spanju, se je povsem izkrivil. A še vedno obstaja, kar mnoge ženske spoznajo veliko kasneje, veliko prepozno… Ko primerjamo težke dogodke v življenju, je mnogokrat omenjena kot najhujša preizkušnja smrt lastnega otroka. Sprva se zdi kot da splav ne spada v to kategorijo, a posledice tako na nesojeni materi kot na nesojenem očetu kažejo, da je splav prav to – kruta smrt nemočnega, nič krivega bitjeca, sadu njune ljubezni, ljubezni, ki se je obrnila v svoje nasprotje – v sovraštvo do življenja.
V tretjem predavanju se je predavateljica obrnila predvsem na mlade. Ob vseh pretresljivih podatkih ni klicala k zadoščevanju za krivice ali sodbi vseh, ki spodbujajo k smrti nedolžnih, temveč je rajši mladim spregovorila o lepoti čistega življenja, o odgovorni spolnosti, ki je dragocen božji dar zakoncema. Predstavila je naravno metodo preprečevanja zanositve, ki pa naj bi jo uporabljali le poročeni pari, v primeru ko imajo resni razlog za odlog nosečnosti. Mladi v spoznavanju naj bi se spolnosti raje vzdržali in se s tem vadili za zdravo samoobvladovanje in zvestobo. Dekleta so prebrala kratko dekliško pesmico, ki nakazuje razočaranje mnogih deklic:
When I saw him, I liked him Ko sem ga videla, mi je bil všeč.
When I liked him, I loved him Ko mi je bil všeč, sem ga vzljubila.
When I loved him, I let him Ko sem ga vzljubila, sem mu pustila.
When I let him, I lost him Ko sem mu pustila, sem ga izgubila.
In v zadnjem predavanju nas je vse prisotne povabila k skupnim prizadevanjem za prihodnost. Kultura smrti vodi namreč le k enemu cilju – uničenje vsega živega. Pohlep in interesi peščice ljudi obvladujejo številne narode in države tudi v Evropi, ki se borijo za preživetje lastnega naroda. Tudi Slovenija je podlegla tem vplivom. Naravni prirastek v Sloveniji je v upadanju. Otrok se rodi veliko premalo, da bi lahko imeli starši zagotovljeno mirno starost. Občasna nihanja rodnosti ob siceršnjem materialističnem in sebičnem življenjskem slogu nimajo tolikšnega učinka, da bi zaupali v prihodnost. Edino, kar daje upanje v tej smrtni stiski, je Oče, ki skrbi za vse svoje otroke. Oče, ki potrebuje ljudi, njihov glas, požrtvovalnost, čas in sredstva, da bo lahko ustavil tok pogube. Kot nam je dr. Ligaya dala zgled, moramo tudi mi stopiti med ljudi in jasno in pogumno izreči: ljubim in spoštujem življenje!
Poglej še...
https://www.youtube.com/watch?v=DRcefTAxyY8&feature=g-all-u&context=G2e20ce8FAAAAAAAAEAA
https://www.iskreni.net/druzina/kultura-zivljenja/1256-ko-maternice-spreminjamo-v-grobnice.html
https://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/883404ADF622008BC12579E400352C60?OpenDocument
https://www.youtube.com/watch?v=kDEjLVZtnbc&feature=relmfu