Z ženo sva bila že večkrat povabljena na Filipine na konference ali srečanja odkar sva se pridružila gibanju Zakonci za Kristusa. Zaradi službe, družinskih obveznosti in tudi stroškov, ki so povezani s potovanjem sva odlašala do letošnjega leta.
To leto pa sva se odločila, da greva v Manilo na praznovanje 30. obletnice ustanovitve gibanja in da prvič vidiva okolje v katerem je vzklilo in se razvilo gibanje Zakonci za Kristusa.
Brnik sva zapustila 14. junija ob 11. uri in prispela v Manilo 15. junija ob 16. uri. Dolg polet ali kratek dan, kakor pač gledaš.
Med najinim obiskom so se vrstila predavanja in različni dogodki:
- Konferenca na temo Teologija telesa in delavnice
- Konferenca voditeljev
- Praznovanje 30. obletnice gibanja s sv. mašo
- Konferenca in delavnice za voditelje držav
Vseeno pa nismo samo delali za kar se imamo zahvaliti našim gostiteljem, ki so nam želeli pokazati kar največji del njihove čudovite dežele. Bili so zelo gostoljubni, velikodušni in so predvideli vsako podrobnost, da bi nam ostal obisk Filipinov v najlepšem spominu.
Ogledali smo si Manilo in bili skoraj vsak večer povabljeni na kakšno večerjo ali zabavo. Za nekaj dni pa smo postali pravi turisti na otoku Palawanu, ki ima čudovite tropske plaže z belim peskom in kokosovimi palmami, kjer smo se tudi kopali. Ogledali smo si podzemno jamo, ki je podobna naši Postojnski, vendar se ne pelješ na ogled jame z vlakcem, ampak s čolnom po reki dolgi približno 6 km.
Vrhunec našega obiska pa je bilo praznovanje 30. obletnice gibanja 26. junija v Ynares Sports Center, Antipolo City, ki je trajalo ves dan in se je zaključilo s sv. mašo, ki jo je darovalo devet duhovnikov in trije škofje. Ko smo prispeli v center smo začutili neko navdušenje med zbirajočo se množico. Vsak je čutil, da je to poseben dan. Prijatelji in celo člani iz drugih koncev sveta, ki se niso nikoli prej srečali so se prisrčno pozdravljali in čestitali drug drugemu. Skozi ves dan nas je spremljalo petje, plesni nastopi otrok, mladine, ganljiva pričevanja kako so se spremenila življenja nekaterih ljudi. Poslušali smo mlade, ki so sedaj voditelji kako so duhovno rasli v naši skupnosti in sledili zgledu njihovih staršev. Spomnili smo se tudi tistih, ki služijo na različnih koncih sveta in niso mogli biti z nami in tistih članov, ki so v zadnjih 30. letih umrli med služenjem v gibanju. Veselili smo se, da nas je Bog blagoslovil s čudovito perlo in načrtovali za naprej do naše zlate obletnice. Na koncu smo skupaj slavili in praznovali sv. mašo združeni v naši zavezi in čutenju Božje navzočnosti, ki je bila prisotna med nami na mnogo načinov na ta zgodovinski dan.
Končno je prišel dan odhoda. Z žalostjo v srcu smo se poslovili od naših gostiteljev in kraja, kjer smo se počutili kot doma. Ko se ozrem nazaj vidim kako smo bili blagoslovljeni in duhovno obogateni s spomini, ki bodo ostali vedno z nami.
Salamat sa iyo! Paalam at Diyos pagpalain! (Hvala! Zbogom in Bog te blagoslovi!)